18. Gorski tek pod Kriško goro

Na gorskem teku pod Kriško goro sem letos nastopil že četrtič zapored. Sem me ne privablja toliko proga (ki je precej ravninska), kot pa gostoljubje in pa dobra organizacija tekme. Vseeno je bila to prva tekma letos, kjer sem lahko testiral svojo formo. Ta je letos zaradi študijskih in drugih obveznosti nekoliko uplahnila. Vendar, zato ker letos tečem zgolj za užitek in sprostitev ob natrpanem urniku, v teku še toliko bolj uživam in ga cenim, kot sem to v preteklosti. Poleg tega pa ne, sploh ne skrivam da mi je letos glavni cilj Gorski tek na Grintovec. Posledično sem treninge predvsem prilagodil pripravi na to zelo zahtevno progo. Zato se je moja spomladanska tekaška poezija milo glasila Dobrča, Storžič, Begunjščica in pa Stol, le dve noči nazaj. Srečo imam da je bila letošnja zima hitro brez snega, pomlad pa čudovita, da so bili tako zahtevni gorski teki sploh izvedljivi.

Praznično obarvan tek (Foto: Klub Trmastih)

V dvoboju z Mirkom Janjatovičem (Foto: Klub Trmastih)

Že takoj po štartu je Boštjan Hrovat izrazito potegnil in enako za njim še Marjan Zupančič. Vendar vsem, ki smo sledili zadaj je bilo jasno da je poskus Zupančiča, da bi sledil Hrovatu, brezupen. Sam sem poskušal držati tempo v zasledovalni skupini skupaj z Mirkom Janjatovičem, Urošem Bertoncljem in Markom Pintarjem. A, nisem uspel prav veliko storiti, saj sem imel od treninga na Stol, še težke noge. Pintar je medtem že pobegnil naprej, Janjatoviča in Bertonclja pa sem komajda še držal. Nenadoma se je Uroš (očitno zaradi neke poškodbe) popolnoma ustavil. Kasneje sem izvedel da je na srečo imel le mišične krče.

Zmagovalci (Foto: Polona Mlakar)

Kmalu za tem se je končno začel gorski del proge. Počasi sem začel prihajati k sebi, težkih nog pa tudi nisem imel več. Janjatoviča sem uspel prehiteti v ključnem vzponu. Začel sem se približevati tudi Pintarja, ki pa je bil žal že nekoliko predaleč, da bi ga lahko ujel v tistih nekaj kratkih vzponih. V cilju sem bil absolutno četrti s kakšne pol minute slabšim časom glede na lani, kar pa sem glede na (ne)trening povsem pričakoval. Zmagal  je seveda Hrovat pred Zupančičem s časom 30:13, kateremu bi bil prav gotovo sposoben dodati še kaj, če bi imel konkurenca npr. tipa Zarnik.

(Foto: Polona Mlakar)

Tekma je v odličnem vremenu uspela. Pravzaprav sem jo zagodel le jaz, ko sem pozabil priti na podelitev medalj.

Lep tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič

2 comments

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.