V Dolino sedmerih Triglavskih jezer vedno rad zaidem, saj me prav vedno očara. Ker pa smo se na faksu učili o tej dolini, se mi je na turi pridružil še sošolec Andrej.
Panorama Ledvice
Najin cilj je prečenje Tičaric in Zelnaric ter za tem sestop po Dolini Triglavskih jezer. S Savice odrineva za to dolžine ture ob zelo pozni sedmi uri, na pot čez Komarčo. Pričakoval sem človeške procesije na tej poti. Vendar sva srečala le nekaj skupin tujcev. Pri Črnem jezeru se ne ustavljava in nadaljujeva najprej po Lopučniški dolini v Dolino Triglavskih jezer vse do Dvojnega jezera. Z grozo opaziva kako je suša prizadela Triglavska jezera. So to sploh še jezera? Ne, prej večje mlake.
Dvojno jezero je zelo prizadeto zaradi alg in suše
Nadaljujeva na sedlo Štapce, kjer se začne greben Tičarice – Zelnarice, ki ga bova prečila. Pot se grebenu večinoma vztrajno izogiba po večinoma travnatih, deloma gruščnatih pobočjih na vzhodni strani gore. To nosi dve posledici-dobro in slabo. Dobra je ta da je pot lahka in hitro prehodna. Slaba je pa ta da razgleda v dolino (nasproti mojim pričakovanji) večinoma ni. Za razgled se je potrebno potruditi in stopiti na katerega izmed petih glavnih vrhov na grebenu. Verjemite, vredno je!
Ledvica je trenutno edino jezero, ki si ta naziv še zasluži
Na prvega izmed vrhov – Malo Tičarico ni niti 5 minut hoje stran z glavne poti. Z vrha obstaja zanimiv brezpoten, a zelo izpostavljen pristop na Veliko Tičarico. Po njem pa kdaj drugič. Na Veliko Tičarico vodi tudi bolj direkten (brezpoten) pristop z markirane poti proti Zelnaricam. Tudi midva nadaljujeva po tej poti. Vmes pa skočiva na travnat vrh imenovan Kopica. Pot najvišje pripelje na vrhu Male Zelnarice, potem pa se začne spuščati proti Vratom. Do sem sva hodila neprekinjeno že 5 ur in Andreju sem tu radodarno privoščil prvi počitek. Sam pa sem medtem po skrotju skočil še na vrh Velike Zelnarice. Od tu je bil najlepši pogled na Jezero v Ledvicah.
Koča pri sedmerih Triglavskih jezerih
Kar močan veter je za tem prinesel sumljivo sive oblake. Zato sva izpustila Prehodavce in se kar po melišču spustila do Zelenega jezera v Dolini Triglavskih jezer.
Na Mali Tičarici
Gotovo ste že slišali da je Dolina Triglavskih jezer ledeniškega nastanka. Pa ni tako! Pravzaprav se pri vprašanju: “Kako je nastala dolina?” trenutno krešejo mnenja najboljših slovenskih geologov. Po najnovejših ugotovitvah (dr. Šmuc in dr. Rožič) pa je dolina nastala pred 10-30 milijoni let s tektonskim ugrezanjem ob t.i. normalnih prelomov, ki še danes stopničasto delijo dolino. Same kamnine, ki gradijo doline pa so nastale še prej – v obdobju spodnje jure na velikanski podvodni globokomorski planoti. To so značilne rdečkaste kamnine (iz formacije ammonitico rosso), ki jih najdemo po celotnem dnu doline. Na tako veliki globini je lahko prihajalo do pogojev brez prisotnosti kisika, zaradi česar so lahko nastali manganovi gomolji, ki jih vidimo na geološki točki 50 (15 min hoje od koče pri 7J). Šele mnogo kasneje po končani tektonski izoblikovanosti doline, so se pojavile vsem znane plestiocenske poledenitve. Zaradi poledenitev se je dolina značilno ledeniško preoblikovala. Korita za morenami pa so zalila čudovita Triglavska jezera, ki jih danes vsi občudujem. Vendar vsaj v geološkem smislu ne bodo obstajala dolgo (največ še nekaj tisoč let), ker se stalno zasipavajo z gruščem. Pa še nekaj bi bilo vredno omeniti kot zanimivost: presenetljivo je kako zelo občutljiv ekosistem so ta jezera. Namreč v okoli 50 let starem jezerskem sedimentu so znanstveniki (dr. Šmuc) našli povečane koncentracije radioaktivnih snovi, ki so posledica številnih in intenzivnih poskusov z atomskim orožjem v obdobju vrhunca hladne vojne.
Manganovi gomolji
Greben Tičaric in Zelnaric nad jezeri pa je verjetno čelo ogromnega Slatniškega narivnega pokrova, ki je ustvaril osrednje Julijce. K temu narivu pripada tudi Triglav. Čeprav je bolj verjetno da je vrh Triglava del še starejšega nariva, ki se je peljal na mlajšem Slatniškem narivu. Slatniški nariv sestavljajo značilni sivi plastnati apnenci karnijske (zgornje triasne) starosti, ki pripadajo Dachteinski formaciji. Teh kamnine se je odložilo skupno skupno za kar 10 km debeline. Nastale pa so na pasivnih kontinentalnih robovih, torej na območju robov kontinentalnih plošč. Najboljšo predstavo o razsežnosti te formacije kamnin boste dobili, če si ogledate Severno Triglavsko steno in si predstavljate da je spodaj skritih vsaj še nekaj kilometrov teh kamnin.
Proti Zelnaricam
Ob vsem tem kar je bilo tu za videti nama pot hitro mine. V Koči pri Triglavskih jezerih si privoščiva čaj. Med tem pa se iz sivih oblakov vlije dež. Nekaj časa vedriva na suhem v koči. Potem pa se odpraviva v dolino, saj ne kaže da bo dež ponehal. Bolj kot dež, nama težave povzročajo zelo spolzke apnenčaste skale prek katerih hodiva. Paziva prav pri vsakem koraku. Na srečo vsaj dež kmalu poneha. Pot čez Komarčo pa je začuda suha in po njej brez težav sestopiva v dolino.
Čudovite, dramatično povite, žagaste gube
Andrej pa si na tem mestu zasluži posebno pohvalo, saj je pridno hodil 10 ur. Zadnji 2 uri pa je klub očitnemu naporu uspel stisniti zobe.
Foto: A. Novak
Lep gorniški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 
2 comments