Kras v Sloveniji – razlaga – Bojan Ambrožič

Ko pomislimo na kras, imam največkrat v mislih naše čudovite kraške jame. Že res! Vendar v znanosti pod pojmom krasa ne smatramo samo jam, ampak gre pravzaprav za nek zelo zapleten naravni pojav, ki zajema vse površje, ki je bilo preoblikovano s kemičnim raztapljanjem kamnin. Kras ima v Sloveniji še toliko večji pomen, ker sestavlja kar polovico našega ozemlja. Še posebej pomembno pa je to da se je znanstveno raziskovanje krasa začelo prav v naših krajih (na Krasu – pisano z Veliko začetnico). Iz tega razloga so se tudi v mednarodni literaturi prijele nekatere besede, ki izvirajo iz slovenščine. Zato ne bodite presenečeni, če vas bo kak tujec vprašal o tem kje lahko vidi: “dolinas and poljes”. Seveda bo imel tukaj v mislih naša kraška polja.

Močilnik – eden izmed močnih kraških izvirov reke Ljubljanice

Cerkniško polje s Slivnico

Kljub stoletjem raziskovanj, pa je kras zaradi svoje zapletenosti, danes še vedno v splošnem zelo slabo poznan in razumljen. Zato smo se po sledeh prvih raziskovalcev krasa, na ekskurzijo odpravili tudi študentje geologije. Najprej smo si ogledali izvire “reke sedmerih imen” – Ljubljanice. Ljubljanica prvič izvira na Prezidskem polju na Hrvaškem, tik za slovensko-hrvaško mejo. Potem pa ničkolikokrat ponikne in se spet pojavi na površju. Njena “abeceda” pa gre takole- Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica, preden pri Vrhniki končno postane Ljubljanica. Med temi izviri, ki se pojavljajo pri Vrhniki je najbolj znan in slikovit močan kraški obrh Močilnik. Za večino teh izvirov je značilno da imajo v zaledju kraške jame, ki so pa seveda zalite z vodo. Vendar so večino jam jamski potapljači že uspeli preplavati. Med drugim je bil tu, v Izviru pod hruško, izveden tudi prvi jamski potop pri nas. Žal pa trenutno izviri niso posebno vodnati, saj se še vedno pozna huda zimska suša.

Ponorna jama Velika Karlovica

Nato smo si znamenito ogledali Cerkniško polje, ki je po zaslugi Valvasorja, v svetovni znanosti poznana že od srednjega veka dalje. V Valvasorjevih časih so si ljudje nastanek in delovanje Cerkniškega polja razlagali precej abstraktno- deloma z domišljijo deloma z mitologijo. Danes pa vemo da je kraško polje pravzaprav območje nekrasa sredi kraškega površja, saj se na kraškem polju lahko (vsaj občasno) zadržuje voda. Če pogledamo na zemljevid pa bomo opazili zanimivo dejstvo, da so vsa kraška polja v Sloveniji nanizani ob eni sami dolgi premici, ki poteka v smeri severozahod-jugovzhod. To ni naključje, saj vsa polja ležijo ob močnem zmičnem Idrijskem prelomu. Ravno zmikanje preloma pa je ustvarilo poglobljene”kotline”, v katerih so se sčasoma razvila kraška polja.

Kraška polja v Sloveniji so vezana na Idrijski prelom

Cerkniško polje

Ponor Mala Karlovica

Mogoče je nekoliko lažje kot razloge za nastanek kraških polj, razumeti zakaj na kraških poljih občasno zastaja voda. Razlog je preprosto v tem da v obdobjih po daljših deževjih gladina podtalnica tako zelo naraste, da se dvigne nad nadmorsko višino tal. Zato v tem obdobju iz kraških jam lociranih na obrobju kraškega polja bruha voda. Poleti, v obdobju suše, pa gladina podzemne vode upade pod koto tal. Zato voda izteka v ponorne jame oz. ponore. Na Cerkniškem polju sta najbolj znana ponora Velika in Mala Karlovica ter Svinjska jama. Skozi nekatere jame oz. ponore pa voda lahko tako izvira, kot tudi ponika – to so t.i. estavele.

Udrt nekdanji jamski strop v Rakovem Škocjanu

Nihanje gladine vode na kraški poljih pa lahko poteka zelo naglo. Tako lahko v zelo kratkem času pride do katastrofalnih poplav. Zato so si ljudje že od nekdaj želeli nadzora nad krasom. Že v začetku prejšnjega stoletja so potekale raziskave in celo nekatera dela s katerimi so hoteli za vedno zajeziti Cerkniško jezero, za potrebe izgradnje hidroelektrarn. S tem namenom so zamašili nekatere ponorne jame, kar je še danes vidno v obeh Karlovicah. Vendar je izgradnja hidroelektrarn v kraškem svetu vnaprej izgubljena bitka z naravo. Namreč kraški svet je tako zelo naluknjan z razpokami da preprosto ne bi bilo mogoče na noben način zadržati dovoljšne količine vode za jezom, da bi potem le ta gnala turbine.

Mali naravni most v Rakovem Škocjanu

Smaragden odsev v Zelških jamah

Če nadaljujemo s Cerkniškega polja v smeri proti severozahodu, naletimo na pol poti proti Planinskemu polju, na Rakov Škocjan. Gre za 2.5 km dolgo kraško dolino, ki jo je izoblikovala reka Rak. Dolina je še posebaj znana po Velikem in Malem naravnem mostu. Mali naravni most je še posebno mogočen, saj se pne kar 42 m visoko nad dolino v obliki 20 m dolgega in 6 m širokega loka, preko katerega se lahko udobno sprehodimo. Če se preko Malega mostu lahko le sprehodimo, se lahko preko velikega zapeljemo kar z avtom, kot čez vsak normalen most. Naravna mostova sta pravzaprav zadnja ostanka zelo stare jame, kateri se je udrl strop. Prav tako so zelo zanimive Zelške jame, skozi katere se pretaka potok Rak. Ob času našega obiska se na gladini Raka bleščal smaragden odsev bujnega okoliškega rastja.

Mali naravni most