Prešernov tek Kranj-Vrba

Prav vsako leto (z izjemo lanskega) na Prešernov dan tečem na takšen ali drugačen način v Vrbo. Ponavadi tečem od doma do Vrbe in nazaj, kar znese slabih 29 kilometrov. Letos pa sem se odločil da ponovno pretečem celotno pot od Prešernovega groba v Kranju do Prešernove rojstne hiše v Vrbi.

Kljub hudemu mrazu se nas je na štartu, v Prešernovem gaju, zbralo več kot 50 tekačev. Odločeni da s svojim tekom počastimo delo in življenje našega največjega pesnika. Tek je dolg kar 30 km – zato bo časa za razmišljanje več kot dovolj. Prvi kilometer skozi ulice Kranja smo pretekli tesno skupaj. Potem pa sva skupaj z Mirkom Janjatovičem obrala svoj tempo.

Trasa teka sama po sebi ni nič kaj zanimiva, saj se teče ves čas po asfaltu. So pa bili po svežem sneženju, pogledi na okoliške hribe več kot idilični. Žal bomo hribe še nekaj dni lahko spremljali le z doline, saj zaradi obilice novo zapadlega snega, v gorah preti velika nevarnost snežnih plazov. Tempo ki si ga je zastavil Mirko je bil kar hud – okrog 4 min/km oz. še celo nekaj hitreje. Zato prijetno kramljanje kaj kmalu pojenja. Do cilja pa je ostalo še 25 km.

Prometa na cesti na srečo tokrat ni bilo veliko, vsaj avtomobilskega ne. Smo pa srečavali številne tekače in pa pešce, ki so se na dolgo pot s Kranja v Vrbo odpravili, še pred nami. Tek je na papirju ravninski, pa vendar temu ni čisto tako. Prvih nekaj kilometrov mimo Naklega in Police je res skorajda sama ravnina. Potem pa se cesta spusti v Bistrico in se na drugi strani doline začne vzpenjati proti Podbrezjam. Sedaj sem Mirkotu že s težavo sledil. Vendar ker sem gorski tekač sem pričakoval, da bom navkreber spet v prednosti.

A, je Mirko še vedno vztrajal v enako silovitem tempu. Sledil je ovinkast spust po nevarni cesti do Posavca. To je (skorajda) moj dom in tu me je mami pričakal s toplim čajem. Mirko se ni hotel ustavljati in je odtekel dalje. Za prvih 14,7 km sva potrebovala le okoli 56 min. Takoj po okrepčilo na Posavcu, je sledil kilometer dolg Peraški klanec.  O pomenu klanca priča podatek da je v preteklosti (verjetno tudi v Prešernovih časih) vas Posavec živela ravno od tega da so tu menjavali utrujene konje, s spočitimi, preden so ti nadaljevali vleko vprege v Peraški klanec.  Sam sem ta klanec pretekel in prekolesaril že ničkolikokrat. Bolj kot strmina, pa je ovira promet.

Sedaj sem bil na progi sam. Zato mi je tempo posledično precej padel. Vseeno mi je bilo precej lažje, ker ceste od tu dalje dobro poznam, saj po njih tečem skorajda vsak dan. Tako sem mimo Črnivca nadaljeval proti Spodnjemu Otoku. Od Otoka do Zapuž se mi je še najbolj vleklo, saj je vse skupaj ena zelo dolga ravnina. V Zapužah pa sem imel dve možnosti nadaljevanja. Doslej sem vedno tekel po udobni makadamski poti čez polje, ki direktno pripelje do Vrbe. Tokrat pa sem se odločil da tečem daljšo varianto prek Begunj in naprej skozi Kašarijo (Rodine, Doslovče, Smokuč in Vrbo). Torej skozi vasi,  kjer so se rodili sami največji slovenski pisatelji in pesniki – Fran Saleški Finžgar, Matija Čop in nazadnje Prešeren. Morda res ne bomo nikoli izvedeli skrivnosti kaj je v tej zemlji  takega da so z nje zrasli sami veliki slovenski umetniki. Vendar nepopisna lepa okolica, gore, Stol, narava – to je tisto kar zagotovo prebuja pisateljski čut.

Na cilju, pred Prešernovo rojstni hišo v Vrbi

Ob teh mislih, je bilo dolge poti kar naenkrat konec. Za celotno 30 km dolgo traso sem potreboval 2 h in 12 min. Šlo pa bi seveda lahko še precej hitreje, če bi tekel bolj po pameti. Vseeno je bil to lep trening. Razočaral me je le zelo slab obisk Vrbe. Mogoče pa sem bil le nekoliko prezgoden.

Trasa teka Kranj-Vrba, z označenimi kilometrskimi odsek poti. Bolj natančno traso dobite tule: http://www.mapmyrun.com/routes/fullscreen/171750864/

• FOTO Klub Trmastih: https://picasaweb.google.com/110475598425336053006/TEKKRANJVRBA822013

Vsi moji dosedanji teki v Vrbo:

• Tek Prešernu v spomin s Kranja v Vrbo (2010) 
• Prešernov maraton (2009)
• Tek Prešernu v memoriam (2008)

Lep tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič