18. Gorski tek na Ratitovec

Tek na Ratitovec je ena najtežjih ali pa celo mogoče najtežja tekma v gorskem teku v Sloveniji. Zato do nje gojim posebno spoštovanje. Tekma na videz ni noben ekstrem, saj proga v dolžini 12 km premaga “le” dobrih 1200 m višinske razlike, kar ni skorajda nič v primerjavi z Grintovcem. Vendar je to tekma polna pasti, ki lahko zavedejo neizkušenega tekmovalca. Letos je tek na Ratitovec štel kot izbirna tekma za nastop na Evropskem prvenstvu v gorskem teku. V reprezentanco se uvrstijo najhitrejši štirje tekači. Pred tremi leti sem bil peti in zgrešil reprezentanco zgrešil zgolj za eno mesto. Letos pa sem potihem upal da bom imel več sreče in več moči v nogah.

Mitja Kosovelj

Takoj po štartu se je kot blisk izstrelil Mitja Kosovelj. Nihče mu ni hotel slediti, saj smo vsi vedeli da je razred zase. Za njim pa se je izoblikovala skupina približno desetih tekačev, kateri sta tempo narekovala Gašper Bregar in Simon Alič. Prva dva kilometra proge sta asfaltna in skorajda povsem ravninska. Sam se nisem mogel priključiti vodilni skupini, saj je zame šlo že prehitro. Sem pa svoj položaj dobro kontroliral in pazil da ne zaostanem preveč.

Simon Alič

Pričakoval sem da bosta zdaj zdaj napadla Bregar in Alič, pa se je za samostojno akcijo odločil Toni Habjan. Ko se je na tretjem kilometru proge se je pojavil prvi asfaltni klanec, so se zadeve začele postavljati na svoje mesto. Velika skupina tekačev je v trenutku razpadla, sam pa sem pa sem začel pridobivati. Habjan je bil ujet, Alič in Bregar sta glavnini “končno” ušla. Tako da sem na progi ostal skupaj s Habjanom in Domnom Zupanom. Ostali pa so začeli zaostajati. Torej mi trije smo bili sedaj tisti, ki smo se borili za zadnje preostalo (četrto) mesto, ki še vodi v reprezentanco. Vsi trije smo se tega položaja zelo dobro zavedali. Zato prav nihče ni hotel popustiti. Pa naj še kdo reče da je četrto mesto nehvaležno. Na tej tekmi zagotovo ne!

 V Prtovču

Večino asfaltnega klanca proti Podlonku sem jaz narekoval tempo. Že sem upal da se bo tekma nekoliko umirila in da bom lahko malce predahnil preden se gre za res. Pa je nenadoma z napadom udaril Habjan. V trenutku si je pridobil kar kakšnih pet sekund prednosti pred mano. Sedaj sem bil jaz tisti, ki lovi. V Podlonku me je nek pozoren gledalec ob progi potolažil češ: “Bojan, tvoj gorski del proge šele prihaja!”  Tudi sam sem se tega zavedal. Vendar tudi Habjan je zadnjič na Osolniku odlično tekel v strm klanec.

Mateja Kosovelj

Kratek spust skozi Podlonk, potem pa smo zavili v gozd. Zaradi dežja je bila proga razmočena in zelo blatna. Habjana sem končno ujel in se odločil da ga ne izpustim več izpred oči. Po kolovozih in blatnih poteh se ves čas izmenjava v “vodstvu”. Kako daleč zadaj (če sploh) je bil tedaj Zupan mi ni bilo jasno. Pod lovsko kočo med Podlonkom in Prtovčem je nekaj zelo strmih delov, za katere sem se že vnaprej odločil da jih bom prehodil. Habjan pa ne, in sem tudi sam moral teči. Skratka, najinemu neposrednemu dvoboju ni bilo videti konca. To je oba utrujalo in skrbelo me je da bi Zupan utegnil prav to izkoristiti v zadnjem delu proge.

Prehod v vršno planoto

Na spustu do Prtovča sem si končno uspel pridobiti nekaj dragocenih sekund pred zasledovalcema. Tu se po tradiciji tekma šele začne. Trasa zavije na strm kolovoz, ki so ga zaradi deževij tokrat prekinjali številni potoki. Na enem mestu gre kolovoz pod nekim slapom. Približno na tem mestu me napade Zupan. Na napad odgovorim povsem mirno in celo nekoliko popustim tempo. Kmalu uspem ujeti svoj pravi tekaški ritem, saj mi ta klanec zelo ustreza. Utrujenosti v nogah še ne čutim. Zupan pa končno začne zaostajati.

Špela Zupan

Na Povden pritečem s prednostjo dobrih deset sekund. Kje so ostali niti ne vem, ker se ne oziram nazaj. Sledil je zelo naporen del proge preko blatnih in zelo spolzkih lesenih stopnic. Spodrsnilo mi je, in edinkrat sem tu padel na progi. Sedaj je sledil le še vršni, tehnično najbolj zahteven, del proge. V nogah imam še dovolj moči da bi lahko tekel. Vendar si je ponekod treba prek skal pomagati z rokami, kar mi je uničilo ritem teka. Na skalnatem terenu sem prav s težavo lovil svoje gležnje. V pomoč so mi navijači, ki me spodbujajo, ker mi manjka le še nekaj 100 metrov do cilja in uvrstitve v reprezentanco. Zadnji del proge poteka po travnati vršni planoti Ratitovca. To je bila še zadnja v plejadi številnih menjav ritma. Tega moje noge niso zdržale – dobil sem mišične krče v obeh nogah. Še sreča da sem si pritekel dovolj prednosti pred Zupanom, ker na napad tu ne bi mogel odgovoriti.

 Najboljši člani

V cilj mi je uspelo priteči kot absolutno četrti in se uvrstiti v slovensko reprezentanco v gorskem teku. Vsi napori težke tekme in treningov so bili v trenutku poplačani. Suvereno zmago si je pritekel Mitja Kosovelj. Družbo na zmagovalnih stopničkah pa sta mu delala še Simon Alič in Gašper Bregar. Med ženskami je zmagala Mateja Kosovelj pred Lucijo Krkoč in Andrejo Godec. Med mladinci je zmagal Rok Bratina pred Anžetom Božičem in Joštom Lapajnetom. V reprezentanco pa se je uvrstil še Tim Kovačič. Med mladinkami pa bodo barve Slovenije na Evropskem prvenstvu zastopale Sara Jesenko, Anita Klemenčič in Karmen Orehek.

Absolutna razvrstitev

• URADNI REZULTATI: http://www.alples-timing.si/images/rezultati/2013/6__Tek%20na%20Ratitovec.pdf
• FOTO Vilko Božič: https://plus.google.com/photos/102208798609589971682/albums/5884982537863054385
• FOTO AD ŽElezniki: http://www.atletsko-drustvo-zelezniki.si/AK/stran/tek-na-ratitovec/galerija/332/2013

Trasa teka na Ratitovec (Vir: Valentina Čufar)

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič