Snega je v hribih trenutno še dovolj, čeprav občutno manj, kot le pred tednom dni. Zaradi poletno visokih temperatur pa velja edino rek: rana ura, zlata ura. Kasneje oz. že v poznem dopoldnevu razmere postanejo nevarne, sneg pa gnil.
Jutro, dan budi
Z Marijo odrineva s še praznega parkirišča na Ljubelja ob pol šestih. Noč še osvetljuje polna Luna, ki pa jo kmalu zamenja dan. Pomladanski ekvinokcij je za nami in dan je sedaj že res dolg. Pot proti Zelenici je še prijetno pomrznjena. Zato hitro napredujeva.
V Rožičevi grapi
Na Kočo na Zelenici pa zavijeva v Rožičeva grapo, ki je od vseh smeri še najbolj v senci. Zeleniška smer pa se že koplje v sončnih žarkih. Vstop v Rožičevo grapo je položen. Potem pa hitro prideva do najtežjega in najbolj strmega dela. Na srečo je sneg oz. led odličen. Cepini in dereze prijemajo kot v ledeniškem ledu. Zato nadaljujeva nenavezana. Po kakšnih 50 višincih se strmina unese, grapa pa močno razširi.
Kot po dolgih stopnicah nadaljujeva navzgor na severozahodni greben Begunjščice in po njem na vrh. Razmere so idealne, vreme pa prečudovito. Le na vrhu nekoliko piha jugovzhodni veter.
Za sestop pa uporabiva Grapo Y, ki je tudi še prijetno v senci in zato relativno trda. Potem pa še na eno dozo sončka pri Koči na Zelenici in v dolino. Med tem se je Ljubeljsko parkirišče že dodobra napolnilo. Čudovita tura tik pred napovedanim poslabšanjem vremena.
GPS Sled (Levo Y, desno Rožičeva): http://goo.gl/ucE8IH
Lep gorniški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 