Sam sem absolvent drugostopenjskega magistrskega študija geologije. Ob koncu izobraževanja na univerzi se spodobi za nekaj mesecev iti še na študijsko izmenjavo. Te so v zadnjem času zelo popularne in dobrodošle, kajti zelo je prav da se znanje in izkušnje izmenjujejo. V nasprotnem primeru pa mislimo da je pri nas vse dobro, a hkrati se nam zdi da nekaj ni v redu, pa niti ne vemo kaj. Zakaj? Zato, ker ne vemo kako je drugod. In prav s tem namenom sem se tudi jaz odločil za študijsko izmenjavo.
Univerza Sabanci
Zdoma bom štiri mesece
Po nasvetu kolegov z Instituta “Jožef Stefan” sem se odločil za univerzo Sabanci v Turčiji. Gre za univerzo, ki je v Evropskem merilu zelo napredna na področju elektronske mikroskopije in nanotehnologije, ki sta moji primarni področji raziskav. To da je univerza v Turčiji, je zgolj naključje. Turška kultura in jezik me niti toliko ne zanimata, prišel sem le po znanje in izkušnje. Pomemben faktor pa je tudi ta, da vsa predavanja na tej univerzi potekajo v angleščini.
Istanbul z Bosporsko ožino ter označeno lokacijo univerze
Satelitski posnetek kampusa univerze. Vsi objekti na sliki (razen tisti skrajno desno) spadajo k univerzi.
Sama univerza Sabanci je bila zgrajena s privatnim denarjem družine Sabanci, ki so mimogrede s 3.2 milijardami Dolarjev 147. najbogatejša družina na svetu. Kampus univerze so zgradili leta 1997 na obrobju Istanbula, na Azijski strani. Kampus je zares ogromen in obsega Naravoslovnotehniško fakulteto, Fakulteto za mendežment, Fakulteto za umetnost in kulturo ter Fakulteto za jezikoslovje.
Objekti so videti novi in so sodobno opremljeni. Med njimi pa se razprostiraj zelene površine. Poleg tega je znotraj kampusa knjižnica, banka, številni lokalni, zdravstveni dom, trgovina ter velik pokrit športni center z bazenom, plezalno steno, košarkarsko in skvoš dvorano ter s sodobno opremljenim fitnes centrom. Zdi se da so bili vsi objekti zgrajeni premišljeno. Tako je nočni bar postavljen na drugi strani jezera, daleč proč od ostalih objektov. Nastanjen pa sem znotraj kampusa v enem izmed številnih študentskih domov, ki so skromno opremljena in za naše razmere (pre)draga. V Ljubljani bi za podoben denar dobil že kar luksuzno opremljeno študentsko stanovanje. Vsega skupaj je toliko da se človek na začetku v kampusu kar zgubi. Zato smo imeli danes pravo orientacijsko tekmovanje. Zmaga mi je le za las spolzela iz rok, pa še tole zaradi nič hudega hoteče snažilke, ki je po pomoti v smeti vrgla zadnji kontrolni žig.
Univerza je privatna. Zato večina izmed 4000 domačih študentov plačuje astronomsko visoko šolnino (ca. 20000 € letno). Poleg njih nas je na univerzo prišlo še okoli 160 tujih študentov preko ERASMUS izmenjave. Študenti prihajamo iz približno 40 različnih držav iz šestih celin. Med vsemi pa je daleč največ Nemcev. Slovenca pa sva dva oz. trije vred z Avstralsko izseljenko. Zelo me veseli da so ljudje zelo odprti. Kljub temu da nisem najbolj družaben človek, z navezovanje stikov nisem imel nobenih težav. Pravzaprav sem se z nekaterimi že prej poznal prek Facebooka, katerega uporaba je na tej univerzi skorajda obvezna. Vsa obvestila in vse novice so namreč objavljene kar na Facebooku. Zanimivo je na enem mestu spoznati toliko različnih kultur in v nekem trenutku spoznati, da si v družbi petih prijateljev, od katerih vsak prihaja z druge celine. Moram reči da prav uživam v vsem skupaj in da (vsaj po imenu) poznam že skorajda večino Erasmusovih študentov.
Poleg tega smo bili hočeš nočeš prisiljeni v spoznavanje, saj smo vsi na začetku imeli (in še vedno jih imamo) nemalo birokratskih težav. Dejstvo je da je birokracija v Turčija grozljivo zapletena in neučinkovita. Vse skupaj spominja na računalniške igrice iz začetka devetdesetih let, ko moraš iz ene sobe v drugo sobo da dobiš ključ (v tem primeru papir), da lahko vstopiš v drugo pisarno. In to preganjanje s papirji je tako ekstremno zapleteno, da ga niti Turki ne razumejo povsem. Poleg tega je težko dobiti koga, ki razume angleško. Zato je ob sebi nujno imeti turškega prijatelja. Končni cilj pa je dobiti dovoljenje za prebivanje. Kako je to težko pove podatek, da zaenkrat ta podvig še nikomur izmed nas ni uspel.
Jezero s športnim centrom
Zelo me vesli da je na univerzi organiziranih cela vrsta ob študijskih aktivnosti: od tečajev potapljanja, plezanja, jahanja, borilnih športov, jadranja, pa do bolj kulturnih aktivnosti, kot so ples, bralni krožki in podobno. Poleg tega bo 11. novembra v Istanbulu na sporedu maraton, ki se ga nameravam udeležiti. Baje se bo tekme udeležilo tudi nekaj Slovencev. Žal je takoj po svetovnem prvenstvu moja forma zaradi viroze šla po zlu. Ampak upam da mi bo topla mediteranska klima pomagala, da si kmalu povrnem moči. Vreme v Istanbulu je trenutno res super, veliko bolj poletno in lepše, kot smo ga letos kdajkoli imeli letos v Sloveniji.
Menza
Lep ERASMUS pozdrav iz Azijskega dela Turčije,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 
3 comments