Efez, Kusadasi, Pamukkale

Skupaj s študentsko organizacijo univerze Sabanci sem se odpravil na dva (in pol) dnevni potep po Mali Aziji. Tod smo si ogledali antično mesto Efez, se odpravili na križarjenje po Egejskem morju v mestu Kusadasi ter si nazadnje privoščili kopanje v termalnih vrelcih v kraju Pamukkale.

Amfieteater v Efezu

Celsusova knjižnica je tretja nanajstarejšaa svetu

Po naporni nočni (10 urni vožnji) deloma z avtobusom, deloma s trajektom prek Marmarskega morja, smo v zgodnjih jutranjih urah prispeli v antično mesto Efez oz. Ephesus. Mesto je bilo poseljeno že 1000 let pr.n.št. Potem pa so ga prevzele številne druge civilizacije: Jonci oz. Grki, Rimljani, država Aleksandra Velikega ter Otomani. Vsi pa so v mestu pustili svoj pečat. Samo arheološko najdišče se razteza na zares veliki površini. Potrebna je vsaj ura hoje, da si lahko ogledaš vse. V Rimskih časih naj bi imelo mesto kar okoli 50.000 prebivalcev. Mesto je v ruševinah zaradi številnih potresov, ki pretresajo pokrajino že milijone let.

Agora

Med največje znamenitosti Efeza sodi Celsusova knjižnica, ki je tretja najstarejša na svetu in hkrati najstarejša ohranjena. Restavriran je tudi Hadrijanov tempelj. Še bolj znan kot Hadrijanov, je Artemidin tempelj, ki velja eno sedmih čudes antičnega sveta. Žal je tako kot vsa ostala čudesa, z izjemo Egipčanskih piramid, porušena. Potem je tu velik osrednji trg oz. agora. Največji objekt v mestu pa je gledališče, ki je nekoč lahko sprejel kar 25.000 ljudi. Da je amfiteater akustičen, sem se prepričal na lastna ušesa, saj sem z vrha z lahkoto slišal petje pevke spodaj na “odru”.

To smo mi – ERASMUS študentje – iz praktično celega sveta

Po ogledu Efeza smo se odpeljali v letoviško mesto Kusadasi. Tu smo se vkrcali na ladjo ter se odpravili na križarjenje po Egejskem morju. Vreme je tukaj na jugu Turčije trenutno še vedno poletno vroče. Ladja nas je zapeljala v nekaj zalivov, kjer smo si privoščili kopanje v še vedno zelo toplem morju. Bolj adrenalinski navdušenci pa smo si privoščili še vožnjo s čolnom za gliserjem. Utrujeni od vseh dogodivščin smo za tem poležavali na ladijski palubi ter uživali v Soncu.

22092014 (143) (1024 x 498) Ladjica za križarjenje po Egejskem morju

Na križarjenju

22092014 (175) (1024 x 768) Kopanje v Egejskem morju

Naslednji dan smo se odpravili v Pamukkale. Gre za eno največjih naravnih znamenitosti Turčije. Tod iz podzemlja na dan priteka termalna voda s temperaturo med 35 in 100 °C. Voda pa je presenečena s ogljikovim dioksidom (vsebuje ga 725 mg/l) in pa kalcijevim karbonatom (400-1200 mg/l). Iz litra vode se po izračunanih izloči 0.5 g CaCO3 v obliki kamnine imenovane travertin. Pretok vode je dovolj velik (465 l/s) da teoretično dnevno en milimeter debela plast travertina prekrije območje veliko kar 13500 m²

Pamukkale – terase iz travertina

Na ta način nastajajo za Pamukkale tako značilni beli bazenčki oz. ponvice. Zaradi navedenih razlogov je to aktiven geološki proces. Nove ponvice ves čas nastajajo, med tem ko stare erozija (med nje sodimo tudi turisti) počasi odnaša. Zato se kraj ves čas spreminja. Čuvaji parka, območje občasno zaprejo za turiste, zato da lahko ponvice spet nastanejo.

22092014 (416) (1024 x 768)

Tokrat je bilo dovoljeno kopanje le v določenem območju, parka. To je pomenilo da smo se lahko kopali ca. desetih bazenčkih, ki so zaradi termalne vode bolj podobni džakuziju. Zagotovo gre to za enkratno doživetje, saj so bazenčki tako lepo izoblikovani, skorajda kot bi bili umetni. V bližini je tudi antično mesto Hierapolis, ki pa smo ga zaradi stiske s časom zgolj preleteli.

Skratka če odštejemo dolge mučne ure vožnje z avtobusom, je bil to res čudovit izlet. Čestitke študentov za odlično organizacijo. Pa spet sem bil brez fotoaparata, tako da so vse fotke posnete z mobitelom.