Kanjon Ballikayalar

Če kaj v Turčiji najbolj pogrešam, je to zagotovo hribe in kraje kamor bi lahko šel v miru laufat na svež luft. Krajev za rekreacijo v Istanbulu enostavno ni. In tudi nisem imel občutka da bi ljudje tekli, kolesarili ali se kako drugače rekreirali, kot je to pri nas vse bolj v navadi.

Dejansko je v Istanbulu promet tako zelo nevaren, da se teči oz. kolesariti preprosto ne da. Če je denimo na cesti narisan en vozni pas, se po njem vzporedno vozita dve vozili. Če pri nas vožnjo v napačno smer razumemo, kot nekaj škandaloznega, za kar se pričakuje visoko kazen, je to v Turčiji nekaj povsem običajnega, kar vidiš (pa nočeš) vsak dan.

Kanjon Ballikayalar

Na enega izmed dni sem se končno opogumil in se odpravil na tek “v neznano” izven kampusa univerze. Vendar nisem naletel na drugega kot na zelo začudene obraze domačinov – češ kaj za vraga pa počnem. Tudi posebno uživati v teku nisem mogel, ker so v okolici kampusa same tovarne in smetišča.

Plezalna stena na univerzi Sabanci – baje najboljša umetna plezalna stena v Istanbulu

Zato sem bil zelo vesel ko sta me kolega vzela s sabo na izlet v kanjon Ballikayalar. Kanjon je zavarovan kot narodni park in je eno bolj znanih plezališč v Turčiji. Tudi plezanje tod ni niti približno tako razvito kot pri nas. Na Univerzi Sabanci imamo steno za balvansko plezanje. Super, lepo! Ampak sem onemel, ko sem izvedel da je to najboljša plezalna stena v Istanbulu – kraju, ki ima 19 milijonov ljudi.

Kolega sta se odpravila plezat. Sam pa sem si privoščil prvi pravi gorski tek v Turčiji. Najprej sem se sprehodil skozi celotno sotesko. Poti pa ni bilo. Zato je bilo še toliko bolj zanimivo, saj sem moral sam iskati prehode, pogosto tudi z lažjim plezanjem. Vmes sem naletel tudi na dva slapova, ki sta padala v velika tolmuna. Bilo je vroče, ampak kopati se nisem upal, saj reka ni izgledala (dovolj) čista. Nazaj na izhodišča sem dostopil po planoti nad kanjonom.

Velika jama

Sam kanjon je vrezan v apnencih, katerih plasti vpadajo vertikalno. Zato je tu tudi veliko jam. V največji so navrtane tudi zelo težke previsne smeri.  Poleg jam pa dolino krasijo tudi številni skalni stolpi. Na koncu dneva se tudi jaz nisem mogel upreti plezanju. Skratka lep kraj.

Climbing in Ballikayalar canyon

Ballikayalar is approximatly 2 km long canyon located in the southeasteren outskirts of Istanbul. Surrounded by countless dirty factories and residentital areas, Ballikayalar is like a paradise in the meadle of overcrowded Istanbul. For that reason it is protected as a park.

The canyon is mainley used as a climbing area. Many routes are of moderate difficulty. But there also some very hard routes, which are located in a big cave with giant overhang. Many people use the canyon as resting area. However there is no marked path thorough a canyon. But with a little of ingenuity and climbing skills you can find your own route in the hearth of the canyon. If you succeed, you are awarded with some very nice views of waterfalls and large water pools. Because mountan running is my main sport, I did ruu through, across and around the canyon.

All that we encountered during our last visit of Ballikayalar,

Bojan, Matjaž, Barış