Klemen Triler je postavil nov rekord Slovenske planinske poti

Klemen Triler je v rekordnem času pretekel slovensko planinsko pot in sicer je za pot med Mariborom in Ankaranom potreboval 8 dni 14 ur in 45 min. Klemenov dosežek je tako velik da človek ostane brez besed. Sam si mislim samo naslednje: “Klemen nam je v teh težkih časih pokazal kako močno se je potrebno boriti da se izvijemo iz težav. Ne odneha in ne obupa se tudi takrat ko zelo boli in peče ter ko se že zdavnaj zdi da ni nobene rešitve več. Vendar, tako kot Klemen, je takrat potrebno še bolj pritisniti na plin, odmisliti težave. Tudi kakšna solza v očeh sploh ne škodi in je zgolj dobrodošla. Le s takim garanjem kot ga je prikazal Klemen je cilj dosegljiv in takrat bo ves trud v trenutku stokrat poplačan. Iskrene čestitke za ta neverjeten dosežek Klemen!“

Med vzponom na Tinjan z Ospom v ozadju

Po mojem mnenju gre to za enega najtežjih podvigov v zgodovini slovenskega športa. Celo menim da je SPP zahtevnejša od znamenitega kolesarske dirke RAAM. Namreč tu je moral Klemen biti ves čas zbran, saj bi ga ena sama napaka lahko stala življenja. Na RAAM-u pa se kolesarji lahko izčrpavajo prek vseh zmožnosti, saj je spremstvo ves čas z njimi. Prav neverjetno je da je Klemenu uspelo priti na cilj navkljub natrgani stegenski mišici ter zelo hudim žuljem. Čestitke tudi spremljevalni ekipi z Urošem Feldinom na čelu, ki je v organizacijskem smislu blestela. Brez dvoma je Klemen s tem dosežkom vrgel kost marsikateremu slovenskemu gorskemu tekaču (tudi meni). Zato ni nobene skrbi da ne bi v naslednjih letih videvali nove gorsko-tekaške podvige na slovenski planinski poti. Klemen pa pravi da se na to pot ne bo podal nikdar več, vsaj po tekaško ne.

Sicer pa nas je na današnji zadnji etapi Klemena spremljalo kar lepo število gorskih tekačev. Zanimivo je bilo tudi to da so v oddaji 24 ur najavili Klemenov prihod v cilj. Zato so ljudje ob plapolanju slovenske zastave takoj vedeli zakaj gre in spodbujali Klemena v zadnjih kilometrih. V cilju v Ankaranu pa je bil Klemen deležen takega novinarskega sprejema, kot bi bil filmska zvezda. Če si kdo to zasluži, je prav gotovo to on. Sledil je slovesen trenutek ko je Klemen v svoj dnevnik vtisnil še zadnji žig. Na koncu pa se je na podvig nazdravilo še s penino. Problem je bil pa samo eden – da skorajda nihče od nas tekačev ne pije alkohola. Zato pa je toliko lažje po grlu stekel črni “doping” – kokakola.