Ferata Češka koča

Za regeneracijo dan po maratonu sem se opravil na kratek sprehod na Jezersko. Na Spodnje ravni sem se vzpel po ferati “Češka koča”. V Ravenski Kočni, v senci Grintovcev, ni več jeseni. Je že zima, saj je že odpadlo vso jesensko listje. Hribi pa so že pobeljen s snegom.

Jesenske slike

Do začetka ferate pelje dobro označena pot od tovorne žičnice. Sama ferata poteka po skalovju med Sinjim slapom in pa Vikijevo svečo. Spodnjemu delu ferate, kjer je baje “E”, se je mogoče izogniti po poti, ki pelje po levi strani.

Potek ferate čez steno

Začetek ferate že takoj spada med njene najtežje odseke. Tudi ta ferata sodi med strogo športne ferate. Zato skob tukaj ni. Vendar je teren tu precej razčlenjen. Zaradi česar je precej prostora za noge. Po drugi strani je skala krušljiva, vmes pa je tudi precej zemlje in blata.  Zato menim da bi bili tu plezalni čevlji bolj v oviro, kot v korist.

Prvi težji del – ocenjen z “E”

Po začetnem delu gre ferata za kratek čas skozi ruševje. Potem pa sledi prečnica, ki vodi v prvi težji del. Tu naj bi bil previs ocenjen z “E”. Vse skupaj je tega odseka le za dva metra. Zato je potrebno poudariti, da je ta ferata, kljub oceni “E”, lažja od drugih dveh enako ocenjenih feratah v bližini (npr. Železna Kapla in Spodnji Plot). Sploh Spodnji Plot je vsaj za eno do dve stopnji bolj zahteven.

Drugi del ferate

Sledi nekaj hoje skozi ruševje in že smo na skalnatem pomolu od koder se odpira lep pogled nazaj v Ravensko Kočno. Na levi in na desni pa se sliši studenca Sinjega slapu in Vikijeve sveče. Sledi 10 min hoje po slemenu do stene, kjer se začne drugi del ferate. Na tem mestu se ferati priključi tudi njen obvoz. Vstop v steno po mojem mnenju predstavlja najtežji del ferate, saj se je potrebno potegniti čez krajši previs. Ferata se potem vzpenja še kakšnih 20 min do Spodnjih Ravni. Ampak posebnih težav več ni.

V dolino sem sestopil mimo Češke koče in Štularjeve planine. Planina pa je bila obsijana s toplim soncem. Mehke gorske trave so tu kar vabile k počitku. Legel sem in zaradi utrujenosti skorajda zaspal.

Češka koča

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič