14. Ljubljanski maraton

S pripravami na ta tek večina ponavadi začne tik po prvomajskih praznikih. Jaz pa sem bil v tem času še močno zagrizen v gorsko-tekaško sezono. Nisem brusil asfalta, pač pa gladil skale ter vsak mesec nabral najmanj za dva Everesta višinske razlike. Pred mesecem dni se je na Vodicah končno iztekla gorsko-tekaška sezona in šele takrat sem spet stopil na asfalt. Prvi kilometri so bili tako drugačni od tega kar sem bil vajen da sem bil prepričan da sem se začel ukvarjati s čisto novim športom. Ni in ni šlo! Kratke in počasne korake, ki sem jih bil vajen iz teka navkreber, je bilo treba zamenjati s hitrimi in dolgimi. Strmine sem se izogibal in začel teči tudi po več kot 10 kilometrov naenkrat. Prav vzdržljivosti mi je največ manjkalo. Na gorskih tekih redko tečem dlje, kot pol ure. Tu pa bom moral zdržati precej dlje. Zato sem se zaradi pomanjkanja časa za daljše treninge odločil da odtečem le polmaraton.

Slovenska junaka v maratonu in polmaratonu – Roman Kejžar in Mitja Kosovelj (Foto: Izak Hribar Meden)

Po tednu zoprnega mrzlega in deževnega in (v gorah) celo sneženega vremena je bila ta nedelja idealni tekaški dan. Ne, to ne more biti naključje. Le kako bi lahko tisti tam zgoraj spregledal množico trinajst tisočev tekačev na progi in še najmanj dvakrat tolikšno skupino navijačev ob progi. Menim da je bilo prav njihovo nepozabno glasno navijanje razlog da je bil danes sončen dan.

Tekaški praznik se je začel z 9,2 kilometra dolgim rekreativnim tekom. V prvi vrsti je ta prolog namenjen temu da bi lahko prav vsak nastopil na Ljubljanskem maratonu. Kljub temu pa so bili prvi v cilji z odličnimi časi okrog 30 minut. Črna ovca

Vedno široko nasmejani Ljubljanski župan Zoran Janković Smeško z odprtimi usti

Takoj zatem smo v startne bloke pred Slovensko vladno palačo skočili še (pol)maratonci. Škoda ker imajo poslanci ob nedeljah “dela” prost dan. V nasprotnem primeru bi videli to brezmejno množico tekačev ter na mestu spoznali zmoto investiranja denarja v kolesa Patrij, namesto v noge številnih odličnih tekačev.

V štartnih blokih pol ure pred štartom (Foto: Gorski teki)

Čez ograjo sem skočil v prvi štartni prostor. To mi bo omogočalo da ne bom izgubljal časa s prehitenjem tisočev počasnejših tekačev. Pred mano je bilo le nekaj metrov prostora za povabljene tekače večinoma iz vrst Kenije. Med njimi pa tudi nekaj odličnih Slovenskih atletov načelu z Romanom Kejžarjem, ki je danes namenil skleniti svojo dolgo in uspešno maratonsko kariero. Devet stopinj celzija in toliko gole kože, kot poleti na plaži. Bi nas zeblo, pa nas ni ker smo bili tako stisnjeni drug ob drugem da smo temperaturo zraka v štartnih blokih zvišali za nekaj stopinj. Vsak je imel le toliko prostora da je rahlo poskakoval ob ritmih skupine The Stroj.

Skupina The Stroj je skupaj s Tabujevci razgrela vzdušje

Na znak župana Jankovića smo se končno pognali na krog ali dva po Ljubljani. Ker sem štartal tako spredaj me je malo skrbelo, da ne bom začel prehitro in omagal v drugi polovici proge. Pa so bili Kenijci v tistih nekaj sekundah, ki sem jih jaz potreboval do štarta že toliko spredaj da jih niti s špiritom ne bi mogel več ujeti. Prve dva kilometra sploh nimam občutka da tečem. Ob zvokih številih ansamblov gre kar samo od sebe. Ljudje ploskajo in jaz ploskam nazaj njim. Mesta lepo pridobivam. Držim se Mirka Janjatoviča s katerim sem se zmenil naj mi vsaj v prvih kilometrih narekuje tempo. Prehitiva najboljšo našo atletinjo Lucijo Krkoč ter celo ujameva skupino povabljenih Afriških atletinj.V četrtem kilometru padem v prvo krizo in imam občutek da me bo zagrabila vranica. Plesa je konec. Začel se je tek!

Najboljši so takoj napadli (Foto: Izak Hribar Meden)

Dosegel sem dober tempo (krepko pod 4 min / km), ki ga moram le še obdržati do cilja. Proga je letos spremenjena in precej lažja, kot je bila prejšnja leta. Zato nimam težav z držanjem tempa. Pazim samo na to da ne tečem sam in da se držim nekoga. Mirko mi je ušel za nekaj sto metrov naprej, a ga še vidim. Potreb po okrepčevalnicah nimam in jih zato mirne volje spuščam.

Na Ljubljanskih ulicah (Foto: Maja Bertoncelj)

Druga kriza pride in gre, ker so spet tu navijači, ki me ob progi kličejo po imenu. Sem kar odletel. Zadnjih 10 kilometrov je bilo tehnično lažjih, ker smo tekli po samih ravninah. Psihi pa ni bilo všeč, da je gledala tekače kar cel kilometrov pred seboj. Po polovici proge je bilo vseeno vse lažje, ker sem vedel da bom do cilja brez težav zdržal v začetem tempu. Kilometri so samo še odštevajo. Tudi trpim ne preveč. Z lahkoto bi tekel še hitreje, če ne bi čutil težkih nog kot posledico pomanjkanja kilometrov. Pulz je bil namreč daleč od maksimuma. Vendar je imelo nekaj odličnih atletov drugačne načrte. V drugi polovici so bistveno pospešili. Tako me v 16. kilometru prehiti Lucija Krkoč, ki si je med tem še povečala prednost pred zasledovalkami. Za njo pa me dohiti še večja skupina z Metodom Bregarjem. Sam sklenem končati sprehajanje in priključim skupini. Kmalu ujamemo Mirka Janjatoviča, ki je večino tekme tekel bolj ali manj sam. Zadnji ovinek nas pripelje do pet kilometrov dolge ciljne ravnine po Dunajski cesti. Skupina se kmalu raztrga.

V zadnjih metrih, tik pred ciljem (Foto: Andreja Štekel)

Zadnje kilometre preteče vsak bolj ali manj sam. Na moje veliko presenečenje dober kilometer pred ciljem ujamem Simon Aliča. Še nekaj teka na robu zavesti in že se v cilju rokujem z županom Zoranom Jankovićem. V cilj sem pritekel kot 36. med 6280 polmaratonci. S časom 1 ura 19 minut in 7 sekund sem svoj osebni rekord izpred dveh let popravil kar za 12 minut.

Stotine tekačev v cilju ter verejtno najbolj ganljiv prizor: prihod Klemena Trilerja s slepim tekačem: “Maraton vidim le s srcem Sarkastični smeško ”

V polmaratonu je sicer zmagal Mitja Kosovelj, ki se je odločil da se bo v naslednjih letih posvetil predvsem maratonu in se posvečal gorskemu teku le še občasno. Njegova želja je nastop na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Mislim da se je odločil prav, saj dveh tako različnih disciplin, kot sta gorski tek in maraton, ni mogoče trenirati hkrati. To sem izkusil tudi jaz.

Ovenčeni zmagovalci maratona

V maratonu pa je z novim rekordom proge slavil Kenijec William Biama in za 11 sekund izgubil 20.000 € nagrade, ki bi jih dobil če bi tekel pod dvema urama in desetimi minutami. Najboljši Slovenec je bil Roman Kejžar, ki si je s tem verejtno še zadnjič pritekel naslov državnega prvaka v maratonu.