15. Ljubljanski maraton

Po vseh mnogih klancih in hribih, ki jih vsako leto pretečem, je prav da vsaj enkrat na leto s tekom počastim tudi ravnino. Tek po ravnini mi ni najbolj po volji, priznam. Vendar  tekaškega praznika – Ljubljanskega maratona, pač ne gre zamuditi. Letos je potekal že 15. zapored in spet se ga je udeležilo rekordno število tekačev.

Štart!

Glede na slabše rezultate na ravnini v zadnjem času mi je motivacija za sam tek popolnoma upadla. Za nov osebni rekord v polmaratonu sem v borih treh tednih, ki sem jih imel na voljo za prehod iz gorskega na cestni tek, premalo treniral. Poleg tega pa nisem mogel iz svoje kože in sem še naprej veselo delal dolge teke v gorah.  Tudi včeraj se nisem odpovedal hribom.

Včeraj v snežni idili na Zelenici

Pa sem vseeno pojavil na štartu polmaratona: “Češ kar bo, pa bo!” Nastop na taki tekmi je že zaradi samega neverjetnega vzdušja skorajda obvezen. Lahko bi se živo srebro spustilo pod ničlo, pa nas tekače ne bi zeblo, saj nas  je grela množica navijačev ob progi. Tamperatura je bila sicer za tek idealnih 12 °C.

Nastopili so tudi tekmovalci z ročnimi kolesi

Da bi se izognil nepotrebenemu prerivanju sem spet začel povsem spredaj, takoj za povabljenimi tekači. Zato sem imel že v prvih metrih veliko prostora za tek in sem takoj lahko začel v svojem ritmu. Ravno to kako hitro naj tečem na začetku, je bila zame velika uganka. Odtečem premalo polmaratonov, da bi dobil pravi občutek. V prvem kilometru bi lahko na krilih  glasne množice sledil tudi najboljšim vendar… … vendar kaj bi bilo po tem?

Edini spodrsljaj, ki se je pripetil organizatorjem, je bil ta da je v štartnem balonu zmanjkalo zraka in se je po štartu zrušil.

Res sem začel nekoliko prehitro (čeprav se mi ni zdelo),  glede na to kako kvalitetni tekmovalci so zaostali za mano. Posledično sem raje spustil tempo in nekje do petega kilometra tekel rezervirano,  tik pred skupino najboljših žensk. Po osmem kilometru pa sem bil že čez tretinjo razdalje. In ker je bil občutek v nogah še zelo dober, sem sklenil prekiniti taktiziranje in napasti. Verjetno bi bilo bolje da bi to storil že nekoliko prej.

Tekači maskote so zakon!

Takoj sem začel zmanjševati zaostanek in pridobivati na mestih. Zdaj sem upal samo še to da bom tak tempo zdržal do cilja. Prvih deset kilometrov, sem pretekel skorajda v času svojega osebnega rekorda na tej razdalji. Vesel sem bil, da sem bil tako dobro na poti.

V ciljnem zavoju (Foto: Maja B.)

Prva kriza se mi je pojavila šele na 15. kilometru. Začela me je boleti vranica. Vendar me to ni pretirano oviralo. Vse skupaj me je stalo le nekaj sekund kolikor sem potreboval da sem nekajkrat globlje vdihnil, da sem v krvni obtok spravil več kisika. Ko pa so se izza ovinka pojavili še najvijači, ki so vzklikali za mano (Hvala!),  je bilo krize konec.

Zmagovalci polmaratona

Do cilja ni bilo več kot pet kilometrov. Zato sem še zadnjič na tekmi pospešil svoj tempo.  Imel sem dober občutek, ker sem zadnjih 13 kilometrov tekme ves čas pridobival na mestih. Niti v zadnjem kilometru se mi ni ustavilo.  Sicer so me od krize tresli mravljinci, pa me niti to ni zadržalo. Kot bi se ponovila lanska zgodba sem tik pred ciljem, ujel Simona Aliča in ga v ciljnem finišu tudi prehitel. S svojim nastopom sem bil zadovoljen, saj sem osebni rekord popravil za kar dobre dve minuti (1:16:57).  Prav tako kot lani sem bil tudi letos absolutno devetindvajseti. Konkurenca je bila letos občutno močnejša, kar me seveda veseli.

Zmagovalec maratona – Evans Ruto

V polmaratonu je zmagal Primož Kobe (z novim rekordom proge) pred Antonom Kosmačem in Petrom Kastelicem. Mogoče je bila malce bolj žalostna zgodba le v maratonu. Od 18 000 tekmovalcev, ki so se na takšni ali drugačni progi udeležili Ljubljanskega maratona, je v samem maratonu nastopilu le nekaj več kot 100o tekmovalcev. Zmagal je Kenijec Evans Ruto s 5 sekund slabšim časom od rekorda proge, ki ga še vedno drži William Biama (danes šesti). Med našimi maratonci je bil daleč najboljši Mitja Kosovelj časom 2 h 24 min 33 s. Med našimi ženskami pa je bila v polmaratonu najboljša mladinka Kaja Obidič, v maratonu pa Neža Mravlje.

Mitja Kosovelj

  • POVZAVE DO FOTOGALERIJ, ZBIRK FOTK (upam da se najdete):

Lep tekaški pozdrav in pa čestitke vsem ki ste danes premagali sami sebe!

Bojan Ambrožič

2 comments

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.