18. Ljubljanski maraton

Po dolgi gorsko-tekaški sezoni je bil logičen zaključek da sezono zaokrožim z nastopom na Ljubljanskem maratonu. Sprva sem nameraval nastopiti na pravi, 42.2 km dolgi maratonski preizkušnji. Potem pa sem se nenadoma zaletel v neprebojen zid kroničnega pomanjkanja časa. Zato sem se že odločil da me letos na Ljubljanskemu maratonu ne bo. Potem pa me je tik pred zdajci premamilo vzdušje, ki smo ga vedno deležni na “Ljubljancu”. In kot bi rekla Marjana Deržaj, v svoji znameniti pesmi: ” V Ljubljano, v Ljubljano gremo vsi, lalalajlali!”  Kdor ne teče, ne ve in tudi ne more vedeti, še manj pa razumeti kaj nas vedno znova vleče na LM.

Nazadnje sem se odločil da nastopim na polovičnemu maratonu. S časom teka pa se nisem vnaprej obremenjeval, ker sem vedel da bo slab. Brez treninga ne gre in tudi ne more iti hitro. Poleg tega pa že vsaj dve leti nisem tekel cestnega teka.

1

Foto: Miro Mejcen

V Ljubljano sem se tokrat odpravil z vlakom in se s tem izognil težavam s parkiranjem, saj se je od mojega prvega nastopa na tej prireditvi pred šestimi leti, število tekačev znatno povečalo. Prtljago smo oddali v poseben šotor, kjer je bila lepo posortirana in je čakala na prevzem. Tudi vreme je bilo za razliko od lani dobro. Na štartu je bilo 12 °C, kar je za tek skorajda idealno. Na Gorenjskem je sicer cel dan sijalo Sonce, Ljubljana pa se na noben način ni uspela znebiti svoje megle.

  DSC_0449 - KopijaV ciljnem kilometru (Foto: Vilko Božič)

Pol ure pred štartom sem se že postavil v štartni boks. Tokrat nekoliko bolj nazaj, saj nisem imel nobenih ambicij po rezultatu. Tu se je začel tekaški praznik, saj je bila večina obrazov, ki sem jih srečal znanih.  Mogoče bi si le želel da bi našel še kakšno tekačico, ki bi hotela teči z mano. Ko so se minute do štarta počasi odštevala, smo v boksih postali vse bolj nagneteni. Potem pa me je od nikoder začelo boleti še koleno. Na srečo se je izkazalo da je bila “poškodba” zgolj posledica živčnosti.

635184628790658945_10kmmaratonlj01_131024_bs

Še hitra želja vsem sotekačem da bi odtekli dobro in ŠTART! Takoj na začetku sem imel težavo kakšen tempo izbrati, saj že toliko časa nisem tekel po ravnem da nisem niti tega nisem vedel kakšnega tempa sem sposoben. Sprva tečem nekje v skupini s Simonom Aličem. To je tekaška elita, ki sem vedel da ji bom težko sledil cel krog. Vendar zaenkrat sem se počutil še odlično. Kilometri pa so se vse prepočasi odštevali. Na petem kilometru, ki sem ga pretekel v slabih 14 minutah, sem že začel gledati na uro. Deset kilometrov sem pretekel v še vedno odličnem času pod 37 min. Hitreje sem desetko tekel samo 3 leta nazaj, ko sem tekel osebni rekord v polmaratonu. Če bi mi uspelo zadržati ta tempo, bi se lahko veselil rezultata okoli 1 h 18 min.

635184723281717849_42kmmaratonlj06_131027_va

Navzdol mimo Rožnika je še šlo. Držal sem se skupine s Petrom Kastelicem in Žano Jereb, ki je tekla  v dobrem in enakomernem tempu. Potem pa me je nekje okoli 13 km odrezalo. Očitno je v nogah zmanjkalo moči, ali še bolj kilometrov. Tempo mi je takoj padel za nekaj sekund na kilometer. Poskušal sem da bi se priključil, a enostavno ni šlo. V nogah preprosto ni bilo dovolj moči. Dober rezultat je splaval po vodi.

65640_10202465452785499_1207240629_n

Napor je postal hud. Vendar ste mi ga navijači močno lajšali z vašim glasnim navijanjem. Človek ne ve kaj tekaču v trenutku krize pomeni ena sama spodbudna besedica! Sam pa sem je bil deležen skorajda nešteto. Vzkliki po mojem imenu so se vrstili z vseh strani proge. Hvala vam!

635184804680310773_42kmmaraton29_131027_bs

Vremenska napoved je bila prava. V zadnjih 5 kilometrih je začel pihati močan veter in to naravnost v prsa. To se je gotovo pri vseh poznalo na končnem rezultatu. Poleg tega pa mi je ušla skupina in sem moral sam rezati zrak. Zaradi listja, ki ga je nosil vrtinčast veter, je nastalo pravo jesensko vzdušje. Dunajska cesta se je vlekla v nedogled. V zadnjem kilometru po Slovenski cesti sem iz nog iztiskal vse tisto kar je še ostalo. Žal pa mi kljub vsemu ni uspel tek pod 1 h in 20 min. Če pa že meni ni šlo, pa sem toliko raje stisnil čestitke, vsem tistim, ki so danes odtekli izjemno. Zmaga v polmaratonu je odšla v roke Mitji Krevsu, ki je pred tednom dni kot edini Slovenec po dolgih letih pretekel 10 km pod 30 minutami. Sledila pa sta mu Italijan Bernardi in Rok Puhar. Čestitke pa si zasluži tudi tekaški kolega Anže Božič, ki je s tem pod 1 h in 15 min zaključil deseterico najboljših.

635184752158421441_bor_lj_maraton_21_42_km_009Zmagovalec Mulugeta Wami

Počakali smo tudi na prihod najboljših maratoncev. Tudi tokrat so bili vsi iz vrst Kemije in Etiopije. Zmago in 12.000 € si je prislužil Etiopijec Mulugeta Wami  (2:10:26) pred Deribe Robi  in Juliusum Chepkwonyejem. Bolj kot moški maratonci so navdušile ženske, saj sta kar dve tekačici tekli pod dvema urama in pol (1. Caroline Chepkwony (Kenija) 2;27:27, 2. Edinah Kwambai (Kenija) 2;29:35, 3. Emily Samoei (Kenija) 2,30:01). Naslov slovenskega državnega prvaka v maratonu pa si je prislužil Anton Kosmač, ki je maraton končal v 2;24:57.

FOTOGALERIJE:

URADNI REZULTATI: http://www.vw-ljubljanskimaraton.si/sl/result/16lm

Arhiv:

Lep tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič 

1 comments

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.